Šport je bil del mojega življenja že od otroštva. Fitnes pot se je začela v srednji šoli, a pravo razumevanje telesa sem dobila med magistrskim študijem. Za doktorski študij kineziologije sem se odločila z namenom, da še dodatno poglobim znanje o fiziologiji telesa — ker verjamem, da je znanje temelj dobrega treninga.
Nisem pa imela vedno jasne poti. Sama sem šla skozi obdobja, ki jih pozna marsikdo — veliko treninga, potem nič. Veliko hrane, potem čisto malo, ker sem mislila, da bo tako hitreje. Vrtela sem se v krogu. In najhujše je bilo to, da sem teorijo poznala. Vedela sem, kaj bi morala. A glava je včasih potegnila drugam — in to mi je pokazalo, da znanje samo po sebi ni dovolj.
Ravno zato razumem, kako težka je ta pot. In ravno zato mi je toliko bolj pomembno, da jo skupaj narediva lažjo.
Seveda se gre tudi za izgled — to si priznajmo. Ampak gibanje ti da toliko več kot samo spremembo v ogledalu. Da ti energijo za cel dan. Izboljša spanec. Zmanjša stres. Zgradi samozavest, ki je globlja od tega, kar vidiš na zunaj. Nauči te poslušati svoje telo, namesto da se njim boriš. In ko vse to začutiš — ugotoviš, da je izgled pravzaprav samo eden od mnogih razlogov, zakaj se splača gibati.
Pri pilatesu mi ogromno pomeni, da je vzdušje takšno, da ljudje z veseljem pridejo. Da je lahko med vadbo naporno in smešno hkrati. Da ni strahu pred napako. Ker čeprav je vadba zahtevna — dobro vzdušje ni bonus. Je del vadbe.
Ko telo postane močno, ko se energija dvigne, ko gibanje postane nagrada in ne kazen — to je tisto, kar želim dati vsaki stranki.